Košare so se vrnile z luknjami na napačnem mestu

Trgovina z galvanizacijo je prejšnji mesec vrnila šest košar iz titanove anode. Košare so bile v uporabi manj kot deset mesecev. Kupčeva prva vrstica je bila preprosta: "Vaše košare korodirajo."

Ko so se košare odprle, so imeli spodnji vogali luknjice. Mrežaste stene so bile v redu. Varjeni šivi so bili v redu. Razred titana je bil tisto, kar je pisalo naročilo.

Težava ni bila košarica. To je bil način nalaganja košar.

Pri kislem bakrenju naj bi anodna košara ostala polna primerno velikih bakrenih grudic, z vrhom naboja pod črto tekočine in prostim prostorom, tako da košara med dolgo izmeno nikoli ne ostane suha. Na tej liniji so operaterji napolnili košare šele, ko je bila kopel videti nizka, in so odvrgli prevelike kose odpadkov, da bi prihranili čas. Odpadki so premostili mrežo, pustili zračne reže blizu spodnjih vogalov in ti vogali so bili napol izpostavljeni kislini, medtem ko je tok še naprej tekel.

Titan ne mara ostati napol moker, napol suh pod anodnim tokom. Pasivni film se zlomi tam, kjer površina kroži med potopljeno in izpostavljeno. Ko se začne luknjica, kislina naredi špranjo in luknja raste hitreje, kot lahko pojasni premaz.

Nismo trdili, da je košarica popolna. Namesto garancijskega zahtevka smo poslali opombo o nakladanju: polnjenje naj bo 30 mm pod nivojem tekočine, uporabljajte razvrščene zrnca in ne odpadkov, nikoli ne pustite, da je košara polna pod dve tretjini, in mesečno preverjajte spodnje vogale.

Kupec je čez dva tedna ponovno naročil košarice. Ista risba, isti titan. Drugačne navade delovanja.

Anodne košare niso obrabni del, ki ga zamenjate, ko izgledajo slabo. So vsebnik, ki odpove, ko se proces okoli njih ne upošteva.